V zadnjih letih je bilo izpeljanih na stotine študij o posledicah čezmernega sedenja in splošne telesne nedejavnosti. Velika večina raziskav je pokazala, da čezmerno sedenje povzroča povečano tveganje za nastanek bolezni, debelosti, sladkorne bolezni, ortopedskih težav, depresije ter celo demence. Te kombinirane študije so bile tako prepričljive, da je Svetovna zdravstvena organizacija telesno nedejavnost (čezmerno sedenje) v svetovnem merilu razglasila za četrtega največjega ubijalca, ki bi ga bilo mogoče preprečiti, za visokim pritiskom, kajenjem in visokim krvnim sladkorjem. Med raziskavami primerjave sedenja in stanja predstavlja britanska študija anomalijo in to iz več razlogov.
Problem je postal tako velik, da so zdravstveni strokovnjaki začeli sedenje enačiti s kajenjem.
Problem je postal tako velik, da so zdravstveni strokovnjaki začeli sedenje enačiti s kajenjem, saj naj bi že dve uri sedenja na dan stalno povečevalo tveganje za bolezni srca, sladkorno bolezen, metabolični sindrom, rak, bolečine v križu in vratu (poleg drugih ortopedskih težav) ter dobesedno skrajšalo posameznikovo življenje, podobno kot kajenje.
Vedeti moramo, da sodobni človek v povprečju preživi kar 70 do 80 % svojega budnega časa v sedečem položaju. Seštejte čas v službi, pred računalnikom, televizijo, vožnji v službo in domov, pri hranjenju idr. Najhuje pa je, da se to začne že v šoli.
Izkazalo se je, da izvajanje redne vadbe (nogometni trening, gimnastika, itd.), ob sicer prevladujočem sedečem načinu življenja, ne odpravlja negativnih posledic čezmernega sedenja. Zato je potrebno najti načine za stalno skozi celotni dan.
Do leta 1980 je bil v državah OECD-ja predebel manj kot vsak deseti človek, ta delež pa se je v naslednjih desetletjih podvojil ali celo potrojil. Danes je predebelih 18 odstotkov ljudi – v Sloveniji 15 odstotkov žensk in 21 odstotkov moških -, čezmerno težkih pa je več kot polovica.
Velika avstralska študija o sladkorni bolezni, debelosti in življenjskem slogu, ki je preučila zdravstvene navade in telesno udejstvovanje 12.000 Avstralcev, je ugotovila, da se je pri osebah z zelo izraženim sedentarnim vedenjem za 112% povečalo relativno tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.
Podobna študija, ki jo je opravila univerza University College London in je zajemala 4.000 javnih uslužbencev, je ugotovila, da MANJ KOT 12 ur sedenja na teden zmanjša nevarnost nastanka sladkorne bolezni za 75%.
Sedenje je še vedno ortopedska katastrofa
Tudi če ne bi obstajali podatki o škodljivosti sedenja glede na pojavnost bolezni, in če ne bi bilo študij, ki dokazujejo povezavo med sedentarnim vedenjem in tveganjem za pojav raka, debelosti, sladkorne bolezni, depresije in demence, bi z ortopedskega stališča še vedno nihče ne mogel argumentirano trditi, da sedenje ni nekaj groznega.
Dolgotrajno sedenje, s sklepi v položaju pravega kota, ni zgolj nenaravno, ampak lahko tudi povzroči ali poslabša bolečine v križu in hrbtu, glavobole, poškodbe kolen in gležnjev, disfunkcijo diafragme in medeničnega vratu, sindrom karpalnega kanala oz. zapestnega prehoda ter disfunkcijo kolkov. Sklanjanje nad telefonom ali računalnikom obremeni vašo hrbtenico z dodatnimi kilogrami. To povzroča obrabo hrbtenjače, degeneracijo diskov, hernijo, kirurške posege, poškodbe živcev, glavobole, okvarjeno funkcijo ramen in zmanjšano telesno zmogljivost. Ker so te posledice postale tako razširjene, za ta problem obstaja celo nov izraz – „deformacije vratu zaradi pošiljanja SMS-ov.”
Pisalne mize namenjene stanju ustvarjajo gibanju prijazno okolje
80%
Človek v povprečju preživi kar 70 do 80 % svojega budnega časa v sedečem položaju.
Cilj pisalnih miz namenjenih stanju sploh ni stanje kot tako. Cilj je spodbujanje gibanju prijaznega okolja, ki bolj ustreza naravni človeški biomehaniki. Stanje na splošno spodbudi precej več gibanja.
Obstaja tudi razširjeni argument v medijih, da je stalno stanje slabo za človeka. Trenutno ne obstaja nobena raziskava, ki bi to potrjevala. Gre za posplošitev, ki domneva, da mora biti dolgotrajno izvajanje ene stvari slabo za zdravje, in ker so drugi pisali o tem, naj bi bilo resnično. Videl sem celo članek, ki je navajal, da stanje povzroča trombozo globokih ven. Večina podatkov kaže, da možnost pojava TGV veliko bolj zvišuje sedenje kot stanje, zato je ta podatek povsem netočen.
Edina možnost, da bi bilo dolgotrajno stanje lahko slabo za vas je, če bi ure in ure zgolj stali na miru kot kip in se sploh ne bi gibali.